Med pregledom uporabe zdravil se boste z magistrom farmacije pogovorili o pravilni uporabi zdravil in namenu zdravljenja z njimi. Ob tem ga lahko povprašate za dodatne informacije in napotke ter o morebitnih težavah, povezanih z vašimi zdravili, in predlogih za njihovo odpravo. Magister farmacije vam bo odgovoril tudi na vprašanja, povezana z uporabo zdravil brez recepta, prehranskih dopolnil in drugih izdelkov, ki ste jih kupili v lekarni ali specializirani trgovini. Za vas lahko magister farmacije pripravi tudi seznam, ki vam bo olajšal jemanje zdravil in ga lahko uporabite, ko obiščete zdravnika ali ste napoteni v bolnišnico.

Kdaj se je dobro odločiti za pregled uporabe zdravil?

Za pregled uporabe zdravil se lahko odloči vsakdo, ki za odpravo ali lajšanje zdravstvenih težav uporablja zdravila, izdana na recept ali brez recepta, prehranska dopolnila in druge izdelke.

Še posebej pa je ta pogovor lahko za vas koristen, če:

- uporabljate več zdravil

- imate več različnih bolezni

- imate vprašanja in težave, povezane z zdravili

- ste dobili novo zdravilo, zamenjali eno ali več zdravil

- vam zdravila predpisuje več zdravnikov

- so vas pred kratkim odpustili iz bolnišnice

Za več informacij vprašajte v naši lekarni, kjer boste dobili tudi informacije, kako poteka ta pogovor in kdaj se lahko dogovorite zanj.

Očki so naši junaki 🦸

♂‍, ampak tudi oni včasih potrebujejo pomoč

Tako kot oni ščitijo svoje otroke, tudi balzam Lipikar Baume AP+M ščiti otrokovo kožo. Namenjen suhi koži in k atopiji nagnjeni koži, obnovitveni balzam Lipikar Baume AP+ deluje proti srbečici, pomirja kožo celotne družine in preprečuje ponovno poslabšanje stanja kože.

In očki priporočajo...

Lipikar Baume AP+M

Preizkusite pomirjujoči balzam Lipikar Baume AP+M! Ta balzam za izredno suho in k atopiji nagnjeno kožo nahrani in obnavlja kožo vseh družinskih članov ter v trenutku ublaži srbenje. 💙 Poleg tega ga priporočajo tudi očki!

Vsi starši smo se že kdaj soočili s situacijo, ko je naš otrok zbolel. To ni prijetno ne za otroka, ne za starše. Pogosto, če ne vedno, je treba poseči tudi po zdravilih, ki jih bodisi predpiše zdravnik, ali pa jih kupimo v lekarni. Ker režim jemanja zdravil ni enak kot pri odraslih, bi nekaj več besed rada namenila uporabi zdravil pri otrocih. 

Najprej je dobro vedeti, da otroci niso pomanjšani odrasli, pač pa moramo upoštevati, da otrokova rast in razvoj prinašata številne spremembe v telesni sestavi ter razvitosti in delovanju organov. Otrok je oseba od rojstva do 12 leta. Otrokom ne moremo predpisati vseh zdravil kot odraslim in jim preprosto dati manjše doze zdravila za odrasle, pač pa moramo upoštevati njihovo telesno maso, starost, včasih pa tudi telesno površino.

Med uporabo zdravil pri otroku je zdravstvenim delavcem in staršem naložena

velika odgovornost.  Zaupanje med starši in zdravstvenimi delavci je ključnega

pomena pri zdravljenju.

Starši morate izvajati ali nadzirati terapijo pri svojem otroku po predpisani shemi,

v predpisanem odmerku in ob predpisanem času. 

Glavne informacije za pravilno in varno uporabo zdravila vam bosta dala zdravnik in farmacevt.

Priporočljivo je, da pri vseh zdravilih natančno preberete tudi priloženo navodilo za uporabo

V navodilu boste lahko dobili podatke o vsebnosti zdravila, namenih uporabe, načinu jemanja in odmerjanja zdravila glede na starost ali težo otroka, neželenih učinkih, pomožnih snoveh v zdravilu, sočasnem jemanju z drugimi zdravili, ukrepih pri prekoračitvi odmerkov, navodilih za shranjevanje zdravila itd.

Danes je veliko drugih virov, iz katerih lahko črpate podatke o zdravilih za otroke. Čedalje pogosteje se uporablja internetne vire za dostop do podatkov in tudi različne »klepetalnice«, kjer si starši izmenjujete nasvete. Ni nujno, da so vsi navedeni podatki in nasveti verodostojni in pravilni, zato vedno, kadar dvomite, vprašajte zdravnika ali farmacevta.

Vsako zdravilo ima svoje zaščiteno ime. Poleg tega imena so vedno na zdravilu navedena imena in količine ene ali več zdravilnih učinkovin, ki so v zdravilu. Učinkovina je tista snov, ki je odgovorna za delovanje zdravila. Velikokrat vsebujejo zdravila različnih proizvajalcev enako učinkovino z enako ali različno jakostjo delovanja. Obstajajo pa tudi v različnih farmacevtskih oblikah. Če ne veste, kaj zdravilo vsebuje, lahko podvajate zdravljenje, in tako nastanejo resni neželeni učinki. Na primer, učinkovina paracetamol, ki se uporablja za zniževanje povišane telesne temperature, je v zdravilih z različnimi zaščitenimi imeni:Lekadol, Panadol, Calpol, Calpol 6+, Daleron, Paracetamol svečke z različno jakostjo delovanja(500 mg, 250 mg, 120 mg, 60mg) in v različnih farmacevtskih oblikah (tablete,prašek za peroralno suspenzijo, sirup, svečke). 

Zdravnik, ki predpiše zdravilo, in farmacevt, ki izda zdravilo ter označi način uporabe, vam razložita, zakaj je otrok zdravilo dobil in kako mu bo pomagalo. Če boste vedeli,kako bo zdravilo pomagalo premagati bolezen, se boste laže bolj zavzeto ravnali po napotkih. V priloženem navodilu za uporabo zdravila boste lahko našli več namenov uporabe ali celo, da se zdravilo pri otrocih ne uporablja. Če o tem mogoče niste bili seznanjeni in vas skrbi, pokličite zdravnika, ki vam bo pojasnil svojo odločitev. 

Če imate več otrok in otroci uporabljajo različna zdravila, na ovojnino zdravila napišite ime otroka in za kaj otrok zdravilo uporablja.

Za posamezno zdravilo, ki ga predpiše zdravnik na recept, je pravilen tisti odmerek zdravila, ki ga na podlagi starosti otroka in njegove telesne mase ali telesne površine določi zdravnik. V lekarni ob izdaji zdravila na recept odmerek preveri še farmacevt in ga zapiše na zdravilo. V primeru samozdravljenja (uporabe zdravil brez recepta) preverite odmerjanje v navodilu za uporabo zdravila oziroma povprašajte farmacevta v lekarni.

Prav tako tudi pogostost odmerjanja in trajanje zdravljenja pri zdravilih na recept določi zdravnik. Če zdravilo dajemo pogosteje, lahko presežemo največji dovoljeni dnevni odmerek, kar vodi v možnost zastrupitve. Če otroku pozabite dati odmerek ob določenem času, mu ga dajte takoj, ko je to mogoče. Če je že skoraj čas za naslednji odmerek, pozabljeni odmerek izpustite in ob predpisanem času dajte otroku samo naslednjega..

Velikokrat ste starši prepričani, da mora otrok jemati zdravilo le toliko časa, dokler se ne počuti bolje. Vendar včasih znaki bolezni minejo, preden je povzročitelj bolezni premagan, zato ne prekinite zdravljenja prej, kot je naročil oziroma svetoval zdravnik. Če se zdravljenje z antibiotiki prekine prezgodaj, je mogoče, da so bakterije, ki so povzročile okužbo, še prisotne, in se okužba lahko ponovi.

Če zdravnik predpiše, da mora otrok jemati zdravilo trikrat na dan, pomeni to zjutraj – ko se zbudi, opoldne – okrog kosila in zvečer – preden gre otrok spat, približno na tretjino dneva.

Če pa zdravnik predpiše, da je treba dajati zdravilo na 8 ur, to pomeni natančno na 8 ur in ne sme biti zamikov za več kot eno uro. V tem primeru moramo otroka zbujati in mu zdravilo dajati točno ob določeni uri. Čas (uro) odmerjanja zdravila si najlaže določite tako, da se jutranji odmerek zdravila ujema s časom, ko se otrok zbudi, nato pa preostale odmerke temu prilagodite.

Če otrok obiskuje vrtec ali hodi v šolo, na to opozorite zdravnika, saj v vzgojno-varstvenih ustanovah otrokom ne dajejo zdravil. Če bo le mogoče, bo zdravnik predpisal zdravilo, ki bo čim bolj ustrezalo otrokovemu dnevnemu ritmu, še posebno če gre za dolgotrajno terapijo.

Pomembno je, da otrok predpisano zdravilo res zaužije. Pri dojenčkih in pri večjih otrocih po navadi ni težav. Pri majhnih otrocih moramo včasih uporabiti kakšno zvijačo.

Z zdravnikom se pogovorite, katera farmacevtska oblika je za vašega otroka najbolj sprejemljiva. Najprimernejša so zdravila v obliki kapljic, sirupov ali svečk. Velikokrat ni zdravil v obliki, primerni za otroke. V takih primerih je treba tablete razdrobiti ali iz kapsul stresti vsebino. Pred takim načinom uporabe se posvetujte s farmacevtom v lekarni, ali to kakor koli vpliva na učinek zdravila. Velikokrat v lekarni po navodilu zdravnika izdelamo praške za otroke.

Pri uporabi zdravila pri otrocih bodite odločni, potrpežljivi in vztrajni.

Za odmerjanje zdravil ne uporabljajte jedilnih žlic, ker s tem odmerjanje ni dovolj natančno.

Antibiotične sirupe morate pred vsako uporabo dobro pretresti, da se delci enakomerno razporedijo in je v vsakem odmerku ustrezna količina učinkovine.

Zdravila dajemo po navadi z vodo in upoštevamo navodila glede jemanja s hrano ali brez nje.

Hrana navadno prestavi čas, ko začne zdravilo delovati, učinek zdravila pa lahko zmanjša ali poveča. Kadar otrok noče jemati zdravila samega, največkrat zaradi okusa, ga lahko zmešamo z manjšo količino tekočine ali hrane (najbolje čaja) in ga nato prepričamo, da to zaužije. Paziti moramo, da res zaužije vso tekočino ali hrano, saj le tako dobi odmerjeno zdravilo. Posvetujte se s farmacevtom, če hrana lahko vpliva na učinkovitost zdravila.

Mleka in mlečnih izdelkov z zdravili ne dajemo. Kalcij v mleku se lahko veže na zdravilne učinkovine in zmanjša njihovo prehajanje iz črevesja v kri, na primer nekateri antibiotiki, železo, itd.

Pri otrocih se večinoma uporabljajo zdravila, ki so dolgo na trgu in so že dobro preizkušena. Kot vsa zdravila imajo lahko tudi ta neželene učinke, vendar se ob jemanju priporočenih odmerkov pojavijo redko in v blagi obliki. Predvsem ob prvem dajanju določenega zdravila otroka skrbno opazujte, kako se odziva. Spremljajte vse dodatne znake, ki se pojavijo, in spodbujajte otroka, da vam tudi sam pove, če je v tem času pri sebi opazil kakšno posebnost, ki bi bila lahko povezana z neželenimi učinki. Če neželeni učinki niso resni, so le blagi in skorajda nemoteči za otroka, nadaljujte redno dajanje zdravila do konca. Najpogosteje se kot neželeni učinki pojavijo slabost, prebavne motnje in preobčutljivostne kožne reakcije (izpuščaji, koprivnica, srbečica).

Otrokom se kar pogosto predpisujejo antibiotiki. Ti lahko poleg vseh svojih koristnih lastnosti izzovejo tudi neželene učinke .Ker antibiotiki uničijo koristne bakterije, ki so sestavni del zdrave črevesne flore, se lahko pojavijo prebavne motnje z bolečinami v trebuhu in drisko. Med dolgotrajnim jemanjem se lahko zaradi pomanjkanja simbiotskih bakterij bolj razvijejo glivice, predvsem po ustih in na vaginalni sluznici. Zato je med zdravljenjem z antibiotiki priporočljivo, da otrok zaužije pripravke s probiotiki (mlečnokislinskimi bakterijami).

Za vsako zdravilo je natančno predpisano, pod kakšnimi pogoji ga je treba shranjevati, da se ohrani njegova učinkovitost. Večina zdravil se shranjuje pri sobni temperaturi do 25 °C, v suhem in temnem prostoru. Nekatera zdravila so občutljiva za temperaturo in jih je treba hraniti v hladilniku pri temperaturi od 2 do 8 °C oziroma od 8 do 15 °C. Vedno naj bodo zdravila do konca uporabe dobro zaprta, shranjena v originalni embalaži, na suhem in v temnem prostoru. Kopalnica vsekakor ni primeren kraj za shranjevanje zdravil zaradi vlage.

Zdravila shranjujte nedosegljiva otrokom.

Zdravilo je predpisano za točno določeno osebo in natančno določene bolezenske znake, zato ne uporabljajte zdravil, ki so vam ostala od prejšnjih zdravljenj oziroma od zdravljenj drugih otrok.

Za uporabo zdravil brez recepta oziroma samozdravljenje se odločimo samo pri lažjih bolezenskih težavah, kot so povišana telesna temperatura, bolečina, kašelj,zamašen nos, lažje prebavne težave.

Za uporabo zdravil brez recepta se lahko pri otrocih odločite le, če očitno prepoznate znake ali simptome, ki jih želite zdraviti,ugotovite, da je zdravstveno stanje primerno za samozdravljenje, znate izbrati primerno zdravilo in se ravnati po priloženih navodilih za uporabo

Otrokom, mlajšim od dveh let, ne dajajte zdravil, dosegljivih brez recepta, razen po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.

Če težave kljub samozdravljenju v nekaj dneh ne minejo, morate obiskati zdravnika.

Pred vsako uporabo se prepričajte, da je zdravilo varno in primerno za vašega otroka, in povprašajte za nasvet farmacevta v lekarni.

Ena izmed takšnih potencialno nevarnih učinkovin za otroke, ki je v široki uporabi že več kot 100 let, je tudi acetilsalicilna kislina (Aspirin®). Uporablja se za zdravljenje vnetij, povišane telesne temperature, za lajšanje bolečin in preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Acetilsalicilno kislino vsebujejo številni pripravki proti bolečinam, prehladu, glavobolom. Pri otrocih pa lahko povzroči tudi znake, ki jih opisujemo z izrazom Reyev sindrom. To je sicer redko, a zelo nevarno obolenje, ki povzroča resne okvare jeter in možganov. Čeprav je Reyev sindrom redek, je lahko tudi smrten. Dajanje acetilsalicilne kisline otrokom, mlajšim od 12 let, se zato odsvetuje.

Med ljudmi je razširjeno mnenje, da so vsi zdravilni pripravki naravnega izvora blažji, in zato manj škodljivi kot preostala zdravila. V resnici pa so lahko ob nepravilni uporabi prav tako nevarni kot zdravila sinteznega izvora. Glede na zadnja evropska priporočila o primernosti uporabe zdravilnih pripravkov rastlinskega izvora pri otrocih velja, da tudi nekatere zdravilne rastline in pripravki iz njih, ki jih tradicionalno uporabljamo že vrsto let tudi pri otrocih, niso primerni za uporabo v vseh starostnih obdobjih. Zato je pomembno, da se pred vsako uporabo zdravilnih pripravkov rastlinskega izvora posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom. Na primer, uporaba mazil, ki vsebujejo mentol in kafro, ni priporočljiva pri dojenčkih in majhnih otrocih.

Vitaminsko-mineralni pripravki so namenjeni preprečevanju in nadomeščanju splošnega pomanjkanja vitaminov, ki nastane zaradi različnih vzrokov – bodisi zaradi povečane porabe bodisi zaradi zmanjšanega vnosa v organizem. Vitaminsko- mineralne dodatke je smiselno uživati le občasno, med okužbami, v obdobju rasti, med večjimi napori ali drugimi obremenitvami, vedno pa le en sam izdelek v okviru priporočenega dnevnega odmerka. Priporočeni dnevni odmerki za otroke in odrasle se razlikujejo, zato je zelo pomembno, da otroci uživajo pripravke za otroke, saj so ti prilagojeni njihovim dnevnim potrebam.

Na zastrupitev z zdravili pri otroku pomislimo, kadar se pri sicer zdravem otroku nenadoma pojavijo znamenja, kot so motnje zavesti, krči, šok, slabost, bruhanje, mravljinčenje, neredno utripanje srca. Vedeti moramo, da so vsa zdravila lahko zelo nevarna za otroka, še posebno tista z vplivi na osrednji živčni sistem in na srčno mišico, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, hormonska zdravila in zdravila, ki vsebujejo železo. Že ena sama tableta je včasih lahko dovolj, da se otrok zastrupi ali celo umre.

Otroci, še posebno mlajši od štirih let, lahko dosežejo stvari na mizi, brskajo po torbicah in predalnikih, torej tam, kjer pogosto shranjujemo zdravila. Zaradi radovednosti in procesa odkrivanja sveta v usta radi dajejo tudi neznane stvari, zato moramo biti pri shranjevanju zdravil še posebno previdni. Vsa zdravila moramo shranjevati zunaj dosega njihovih rok in oči. Niti zdravila, ki ga otrok sicer jemlje, ne puščamo v dosegu njegovih rok. Najbolj primerne so omare ali predali, ki jih lahko zaklenemo.

Otroku nikdar ne prikrivajmo, kaj mu dajemo, in se ne pretvarjamo, da so tablete bomboni, tekoča zdravila pa navadne pijače. Starši prepogosto tako poimenujejo zdravila, misleč, da jih bo otrok vzel le pod pretvezo. Posledica tega je lahko, da otrok zaužije večje količine zdravil, ko bo naletel na njih, saj se bo še predobro spomnil, kako smo jih nazadnje poimenovali. Ker otroci radi posnemajo naše vedenje, je najbolje, da svoja zdravila jemljete v njihovi odsotnosti.

Zdravila vedno odmerjamo natančno in za sirupe oziroma druga zdravila v obliki raztopin vedno uporabljamo merilno žličko ali priloženo kapalko. Pri tem moramo biti pozorni tudi na razliko med izrazoma žlička – žlica, saj gre za dva zelo različna odmerka. Razlika med žlico (15 ml) in žličko (5 ml) je namreč velika.

Tako kot je za starše in skrbnike zelo pomembno, da poznajo zdravila, ki jih otrok uporablja, je pomembno, da tudi otrok ve, kaj so zdravila, in jih pozna. Tako se uči veščin pravilne in varne uporabe zdravil, pripomore pa tudi k boljšim izidom zdravljenja. Otroci se učijo iz izkušenj in pri tem ste jim lahko zgled pri uporabi vaših zdravil. Pokažite jim, kako se zdravila uporabljajo pravilno in varno.

Otroka morate naučiti, naj nikoli ne vzame zdravila, če jim ga ne dajo starši, druga znana odrasla oseba ali zdravstveni delavec (zdravnik, farmacevt,medicinska sestra) in da ne uporablja zdravil, ki jih jemljejo druge osebe!

Pri poučevanju otrok o zdravilih vam lahko pomagamo zdravstveni delavci, zato ne imejte zadržkov, če imate kakšno vprašanje na to temo.

Alenka Adamič, mag.farm.                       

Vir: Otroci in zdravila, SFD, 2008

Vitamin D imenujemo tudi vitamin sonca. Lahko prepreči ali zdravi rahitis. Če je dovolj sonca, se sintetizira v koži iz provitamina D in v idealnih pogojih ga ni potrebno vnašati s hrano, čeprav se iz nje lahko tudi absorbira. Največ ga je v ribjem olju in ribjem mesu, najdemo ga pa tudi v mleku mlečnih izdelkih žitih, rumenjaku, kvasu in jetrih.. Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in fosfatov in je nujno potreben za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob.

Vitamin D in COVID-19

Zgoraj navedeno velja za idealne pogoje življenja, ker pa trenutno pogoji niso ravno taki, je potrebno dodajanje vitamina D, pa ne samo, ker so zdaj pred nami zimski meseci, ko je sonca manj, pač pa tudi zato, ker so znanstveniki po vsem svetu ugotovili, da ima zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Ugotovili so, da se receptorji za vezavo vitamina D nahajajo v celicah najrazličnejših tkiv po vsem telesu, prav tako pa v večini celic imunskega sistema. Vitamin D z vezavo na določena zaporedja DNK uravnava izražanje genov, ki so pomembni za normalno delovanje imunskega sistema. Zadostne količine vitamina D so tako ključne za normalen imunski odziv. Ugotovili so, da so ljudje, ki so imeli v krvi nižje vrednosti vitamina D, prej zboleli za covid-19 pljučnico  kot tisti, ki so imeli v krvi dovolj vitamina D. Tudi trajanje in jakost oz. izid te bolezni je bilo pri pacientih z nižjimi vrednostmi vitamina D daljše in hujše kot pri tistih, ki so imeli te vrednosti višje. Stroka v teh časih priporoča jemanje vitamina D že zaradi preventive oz. ugodnejšega poteka bolezni pri okužbi s COVID-19 vsem, še posebej pa ljudem, ki večino svojega dneva preživijo v zaprtih prostorih in so zato malo izpostavljeni soncu; nosečnicam, doječim materam, otrokom, mladostnikom, prekomerno prehranjenim osebam in starejšim ljudem, predvsem varovancem DSO.
V Slovenji je vitamin D na voljo kot zdravilo brez recepta v obliki tablet, na voljo pa je tudi cela paleta prehranskih dopolnil v obliki kapsul, žvečljivih tablet, kapljic in ustnih pršil.

Dokler nimam na voljo ustreznega cepiva ali zdravila za COVID-19, je uživanje vitamina D zagotovo smiselno, vsekakor pa se je potrebno držati tudi vseh ostalih priporočil, ki so nam vsem že dobro znana, to je umivanje in razkuževanje rok, pravilno nošenje zaščitne maske in socialna distanca. Pazite nase in na druge, predvsem tiste najbolj ranljive skupine ljudi!

Alenka Adamič, mag.farm.

Viri:Vitamini in minerali, več avtorjev, INOBS, 2002

Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19 več avtorjev, 2020

Po Zakonu o zdravilih je zdravilo definirano kot vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. Za zdravilo velja tudi vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja pri ljudeh ali živalih ali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bi se ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja ali da bi se določila diagnoza.

Torej zdravila uporabljamo pri ljudeh ali živalih in  jih ne uporabljamo samo za zdravljenje, ampak tudi za preprečevanje in celo za ugotavljanje bolezni ter da z njimi lahko na tak ali drugačen način vplivamo ali ponovno vzpostavimo normalno funkcijo in stanje organizma in njegovih delov.

Za vsa zdravila veljajo stroge zahteve, saj mora imeti vsako zdravilo dokazano učinkovitost, kakovost in varnost ter dovoljenje za promet, ki ga zdravilu podeli poseben državni organ - Agencija za zdravila (pogovorno rečemo, da je zdravilo registrirano). Zdravila morajo imeti verodostojne informacije o učinkovitosti, opozorilih, previdnostnih ukrepih,kontraindikacijah, neželenih učinkih ... Vse te informacije se pridobivajo v različnih fazah od sinteze učinkovine do preizkušanja zdravila. Temeljna dognanja o pravilni in varni uporabi zdravila proizvajalci prenesejo tudi do zdravnika, na osnovi katerih se zdravnik odloči za predpisovanje zdravila, in farmacevta, ki svetuje bolniku o pravilni in varni uporabi ob izdaji zdravila v lekarni.

Zdravila delimo na več načinov, eden od teh načinov je delitev na originalna in generična zdravila.

Originalno zdravilo je zdravilo, ki ga odkritelj patentno zaščiti. Patentna zaščita velja 20 let in v tem času se drugi proizvajalci zdravil ne smejo lotiti izdelave zaščitenega zdravila. Običajno več kot polovico omenjenega časa porabijo za razvoj in pripravo zdravila za tržišče. Dokler je patent v veljavi, je zdravilo zaščiteno. Ko veljavnost patenta poteče, lahko enako zdravilo začne izdelovati katerakoli farmacevtska tovarna, vendar ga ne sme tržiti pod enakim imenom kot odkritelj. Ta zdravila imenujemo generična zdravila. Generična zdravila so zaradi manjšega vložka v razvoj in raziskave običajno cenejša od originalnih zdravil, učinkovitost pa je popolnoma enaka.

Zdravila razvrščamo glede na predpisovanje na tista, za katere je potreben zdravniški ali veterinarski recept in na tista, za katere zdravniški ali veterinarski recept ni potreben. Zdravila za uporabo v humani medicini, za katere je potreben zdravniški recept, se izdajajo samo v lekarni. To so zdravila, za katera obstaja verjetnost, da tudi ob pravilni uporabi predstavljajo posredno ali neposredno nevarnost za uporabnika, če se uporabljajo brez zdravniškega nadzora ali pa se pogosto in v veliki meri uporabljajo nepravilno, zato obstaja velika verjetnost, da bodo posredno ali neposredno ogrozili uporabnikovo zdravje. Tudi če je zdravilo v obliki injekcij ali pa vsebuje učinkovine, katerih učinki in/ali neželeni učinki zahtevajo nadaljnje raziskovanje, sodi pod nadzor zdravnika in farmacevta, zato je zanj potreben zdravniški recept. Z omejevanjem načina in mesta izdajanja zagotavljamo varno in učinkovito rabo zdravil, nikakor pa ne omejujemo dostopnost do tovrstnih zdravil.

Zdravila, za katere zdravniški recept ni potreben, se delijo na tista, ki smejo biti samo v lekarnah in na tista, ki jih najdete na policah lekarn in tudi specializiranih prodajaln. Za zdravila, ki so na voljo brez recepta, velja, da so relativno varna, z dokaj majhnim tveganjem za resne neželene učinke in da praviloma ni medsebojnega vpliva (interakcij) z drugimi zdravili. Kljub temu pa vseh ni moč metati v isti koš, zato so nekatera na voljo samo v lekarnah, kjer je poleg farmacevtskega tehnika vedno navzoč tudi strokovnjak za zdravila – farmacevt.

Važno je poudariti, da delitev zdravil na tista, za katere je potreben zdravniški recept in na tista, za katere zdravniški recept ni potreben, temelji izključno na strokovnih kriterijih, pri katerih je varnost uporabnikov na prvem mestu. Ta delitev torej ni v ničemer povezana s plačilom zdravila, čeprav velja, da večino zdravil, za katere je potreben zdravniški recept, oseba z urejenim obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem v lekarni ne plača. Plačilo zdravil, medicinskih pripomočkov in zdravstvenih storitev iz naslova takšnih ali drugačnih zavarovanj je odvisno od socialne in zdravstvene politike oziroma sistema, delitev zdravil glede na način izdajanja pa je izključno v domeni stroke. S tem sem  odgovorila tudi na vprašanje, zakaj vam v lekarni niso hoteli prodati zdravila, ker niste imeli recepta, bili pa ste pripravljeni zanj plačati. Izdaja zdravila, za katerega je potreben zdravniški recept, brez vednosti zdravnika ni samo v nasprotju s pravili stroke, ampak grob poseg v proces varne in učinkovite rabe zdravil. Posledice za uporabnika so lahko zelo hude, včasih tudi tragične.

Farmacevtska oblika zdravila je po definiciji tista, v katero je s tehnološkimi postopki vgrajena zdravilna učinkovina, kar omogoča njeno uporabnost ob upoštevanju fizioloških pogojev in fizikalno kemijskih lastnosti učinkovine in pomožnih snovi. 

Učinkovina pomeni zdravilno snov, ki deluje kot zdravilo, če ga pravilno uporabimo. Farmacevtska oblika je torej tista, v katero vgradimo določeno učinkovino, ki ima zaradi postopka izdelave in pravilnega delovanja primešane tudi pomožne snovi. Farmacevtska oblika je zato poleg zdravilne učinkovine bistveno pomembna za učinkovitost zdravila, saj odloča o bistvenih lastnostih zdravila. Po agregatnih stanjih ločimo farmacevtske oblike na tekoče (raztopine, suspenzije, sirupi, emulzije), poltrdne (mazila, kreme, geli, paste) in trdne(tablete, kapsule, zrnca, praški, svečke). 

Najbolj znana pa je delitev farmacevtskih oblik po načinu njihove uporabe. Največ uporabljamo tako imenovane peroralne oblike, to so zdravila, ki jih zaužijemo skozi usta (tablete, kapsule, sirupi,..) in dermalne oblike, ki jih nanašamo na kožo(mazila, kreme, geli, raztopine).

Najbolj razširjene peroralne oblike zdravila so tablete in kapsule, ker omogočajo natančno odmerjanje, so zelo stabilne in jih je mogoče proizvajati v velikih količinah. Zelo pomembno je vedeti, da tablet praviloma ne delimo in ne drobimo, razen če imajo zarezo. Kapsul običajno ne odpiramo, saj je sama kapsula namenjena zaščiti zdravilne učinkovine pred prehitrim razpadom v želodcu.  

Zdravilo je varno, neškodljivo in učinkovito le, če ga pravilno uporabljamo, zato je nujno upoštevati nekaj splošnih navodil:

1. Zdravila so bila predpisana samo vam, zato jih ne posojajte drugim, niti si jih ne sposojajte od znancev!

2. Zdravila jemljite redno ob predpisani uri in ves čas zdravljenja!

3. Če ste pozabili vzeti zdravilo, upoštevajte proizvajalčeva navodila in se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Tu velja, če je od pozabljenega odmerka minil krajši čas, vzemite zdravilo čimprej, če pa se bliža že čas naslednjega odmerka, pozabljeni odmerek izpustite in vzemite naslednjega ob predvidenem času, s tem, da ne vzamete dvojnega odmerka!

4. Pred uporabo natančno preberite navodila za uporabo!

5. Pred vsakim jemanjem zdravila vsaj trikrat preberite ime zdravila in sicer, ko ga vzamete iz predala, neposredno pred jemanjem in ko ga pospravite nazaj!

6. Pred jemanjem zdravila in po njem si umijte roke!

7. Po vsaki uporabi zdravila ga shranite na varno mesto, nedosegljivo otrokom in v pogojih, ki jih navaja proizvajalec. Zdravil nikoli ne shranjujte v zamrzovalniku. Ne puščajte zdravil v osebnem vozilu, zlasti ne poleti, ko temperatura zelo naraste ali pozimi, ko lahko pade pod ničlo. 

8. Zdravila uporabljajte samo do označenega roka uporabnosti. Posebna pozornost velja ob jemanju tekočih peroralnih farmacevtskih oblik npr. sirupov. Če proizvajalec ne določi drugače, jih praviloma ne uporabljajte več kot 6 mesecev po odprtju. Kapljice za oko so najpogosteje uporabne največ 4 tedne po odprtju. Magistralno izdelana zdravila, ki jih za vsakega posameznika izdelamo po zdravnikovem receptu v lekarni, imajo praviloma krajši rok uporabnosti, ki praviloma ni daljši od enega meseca. Ne uporabljajte pa zdravil, če ste na njih opazili morebitne spremembe barve, okusa, vonja,…četudi so po oznakah na embalaži še vedno uporabna.

Na delovanje nekaterih zdravil vpliva tudi hrana, zato je treba upoštevati proizvajalčeva navodila o jemanju zdravil v zvezi s hrano in sicer pomeni jemanje zdravila na tešče praviloma zjutraj eno uro pred zajtrkom, jemanje zdravila na prazen želodec eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi, jemanje zdravila s hrano pa tik pred jedjo, med jedjo ali takoj po jedi. Zelo pomembno je tudi, da ta čas ne pijemo alkoholnih pijač, kajti alkohol lahko v kombinaciji z zdravilom povzroči neželene učinke.

Zgodi se, da kakih zdravil zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nismo porabili. Ta zdravila je treba vrniti v lekarno- imenujemo jih odpadna zdravila. Odpadna zdravila so definirana kot neuporabna zdravila in ostanki zdravil, vključno z njihovo stično ovojnino in embalažo, ki ovija stično ovojnino neuporabnega zdravila ali ostanke zdravil. Ostanki zdravil so zdravila, ki so končnemu uporabniku ostala po uporabi zdravil. Neuporabna zdravila pa so neuporabljena zdravila, embalirana za končno uporabo.

Iz nepravilno odstranjenih zdravil (npr. v odtok ali straniščno školjko oziroma med mešane komunalne odpadke) lahko učinkovina pride v podzemne in površinske vode ali drugam v okolje. Tam škodujejo različnim živim bitjem – vodnim in tudi drugim, kar so potrdile številne raziskave. 

Pri zdravilu se je po tem, ko je zapustilo lekarno, izgubila sledljivost, bilo je v rokah nekoga, ki ni (tudi zakonsko) zavezan določenim strokovnim normam in kodeksu etike. Ker torej ne moremo več jamčiti za kakovost zdravila, ga ne smemo več ponuditi v ponovno uporabo, saj sta ob (namernem ali nenamernem) nepravilnem rokovanju z njim in shranjevanju vprašljiva njegova učinkovitost in varnost.

Med odpadna zdravila oddajamo zdravila:

Pri oddajanju odpadnih zdravil je treba odstraniti ovojnino, ki ni v neposrednem stiku z zdravilom, in  oddati zdravilo le s stično ovojnino(folija, steklenička, lonček, tuba…).

V lekarni ne sprejemamo izdelkov, ki spadajo med običajne komunalne gospodinjske odpadke.  Med oddanimi odpadnimi se pogosto najdejo prehranska dopolnila, kozmetični izdelki in drugi izdelki (baterije, rokavice, termometri, obvezilni material) ter embalaža. Ti izdelki ne spadajo med odpadna zdravila.

Zaradi varnosti zaposlenih in obiskovalcev v lekarni ter varovanja okolja v lekarni ne sprejemamo:

Po Uredbi o ravnanju z odpadnimi zdravili v lekarni ni dovoljeno odlagati odpadnih radiofarmacevtskih izdelkov in odpadnih zdravil iz krvi in plazme.

Upam, da sem vam s tem prispevkom vsaj malo razjasnila določene dileme, ki se vam porajajo v zvezi z zdravili in njihovo uporabo. Če pa se vam še porodi kako vprašanje, vam bom nanj z veseljem odgovorila.

Alenka Adamič, mag.farm.

Viri:Zakon o zdravilih

Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili

O pravilni in varni uporabi zdravil, SFD, 2006

V hladnejši polovici leta se pričakuje večje število bakterijskih in virusnih obolenj dihalnih poti. K zmanjšanju števila okužb pa nedvomno vpliva tudi okrepljen imunski sistem. To je še posebno aktualno letos, ko imamo že skoraj celo leto veliko okužb z virusom COVID-19, za katerega še ni cepiva niti učinkovitega zdravila, zato se je tudi povečalo povpraševanje po izdelkih za krepitev imunskega sistema.

Splošno o imunskem sistemu

Osnovna naloga našega imunskega sistema je varovanje telesa pred vdorom tujkov. Ti so lahko očesu nevidni, npr. bakterije, virusi, glivice, ali pa so nekoliko večji, kot so razni paraziti. Za naše telo so tujki tudi različne snovi, ki povzročajo alergije. Najpogostejši so cvetni in hišni prah ali različne snovi iz hrane. Imunski sistem je kompleksno sestavljen iz organov, tkiv, celic in različnih molekul. Kadar pride do vdora tujka v telo, se sproži imunski odziv, ki je zapleteno zaporedje dogodkov s ciljem odstraniti tujek. Imunost je lahko prirojena ali pridobljena.

Prirojena ali naravna imunost je najstarejši obrambni mehanizem, ki se v našem telesu aktivira takoj ob stiku s tujkom. Gre za hitro obrambo (od nekaj minut do ur), ki razlikuje med svojim in tujim ter nima imunskega spomina. Celice, ki jim pravimo fagociti, razgradijo motečo snov. Na mestu, kjer poskušajo tujki vdreti v naše telo, se sproži vnetje. To močno okrepi obrambne zmožnosti in je signal za telo, da je prišla ne-varnost. Na mestu vnetja se poveča prekrvitev, kar zaznamo kot toploto in pordelost. Obolelo mesto je oteklo, boleče in lahko tudi manj funkcionalno 

Pridobljena ali specifična imunost je imunost, ki jo pridobimo skozi življenje. Glavni akterji limfociti T in limfociti B so v bezgavkah in imajo na svojih površinah številne receptorje. Ti so kot antene, ki prepoznajo tujek. Tako vedo, katere mehanizme za odstranjevanje je treba vklopiti. Nato nekatere imunske celice uničujejo in odstranjujejo tujek, druge pa izločajo snovi, ki so nevarne za tujke. Limfociti B izločajo protitelesa ali imunoglobuline (Ig), ki jih najdemo v telesnih tekočinah in na površinah sluznic. Ločimo več vrst Ig: Ig A so pomembni pri obrambi sluznic, so tudi v solzah in materinem mleku, kjer v obliki kolostruma nudijo prvo zaščito prebavil novorojenčkov,Ig D so najmanj raziskana protitelesa, sodelujejo pri aktivaciji limfocitov B,Ig E so pomembni pri alergijah in parazitskih okužbah,Ig G prevladujejo (okoli 75 % protiteles) in ostanejo v krvi zelo dolgo po okužbi, prehajajo placento in tako se imunost lahko prenese z matere na otroka,Ig M so prva protitelesa, ki se aktivirajo po okužbi. 

Značilnost pridobljene imunosti je imunski spomin. Protitelesni odziv se razlikuje ob prvem ali naslednjem stiku imunskega sistema s tujkom. Takoj po prvem stiku protiteles še ni, nastajajo šele po nekaj dneh v majhnih količinah in ustvarijo se spominske celice limfocitov T in B. Tako je ob ponovnem stiku z istim tujkom specifičen imunski odziv hiter in močan, saj spominske celice prepoznajo tujek, se hitro razmnožujejo in nastajajo velike količine specifičnih protiteles. 

Razvoj pridobljene imunosti lahko predstavimo na primeru otroške bolezni vodenih koz. Povzročitelj je virus varicela zoster, ki se prenaša z okuženimi kapljicami in zrakom. Prvi znaki bolezni se pojavijo šele po nekaj dneh okužbe. Najpogosteje zbolijo otroci v vrtcu, saj s kihanjem, kašljanjem in govorjenjem na videz zdravi otroci sproščajo virus v zrak. Ob prvem stiku z virusom naš imunski sistem reagira burno. Poleg značilnih mehurčastih izpuščajev na koži in sluznicah so oboleli pogosto utrujeni, imajo boleče sklepe in povišano telesno temperaturo. Aktivirajo se obrambni mehanizmi prirojene imunosti in začnejo nastajati spominske celice pridobljene imunosti. Ob ponovnem stiku z virusom vodenih koz, npr. naslednje šolsko leto, spominske celice imunskega sistema prepoznajo virus in se hitro razmnožujejo. Nastajajo velike količine specifičnih protiteles, ki uničijo virus. Tako otrok ne zboli. 

Samozdravljenje in imunski sistem 

Nekaj lažjih obolenj letno je povsem normalen odziv telesa na tujke. Danes, ko obveznosti zahtevajo popolnega človeka na delu in doma, želimo biti vedno zdravi in polni energije. Tako je v slovenskih lekarnah vse več povpraševanja po izdelkih, ki vplivajo na imunski sistem oziroma povečajo odpornost. 

Kaj lahko sami storimo za dvig imunosti

Pred uporabo izdelkov, ki vplivajo na imunski sistem, poskrbimo za zdrav življenjski slog. Pomembna je raznovrstna hrana, ki naj temelji na veliko sveže zelenjave in sadja. Uživajmo neoluščena žita, stročnice, ribe, lečo in kakovostno meso. Pomembno je pitje zadostnih količin vode (vsaj osem kozarcev ali dva litra dnevno), opustitev kajenja in zmanjšanje vnosa alkohola. Naše telo je ustvarjeno za gibanje, zato uvedimo redno telesno aktivnost. Za začetek ni treba veliko. Že polurna hitra hoja bo poskrbela za aktivacijo mišic, pospešeno kroženje krvi, odstranitev strupov in tako ugoden vpliv na imunski sistem. S pridobljeno telesno pripravljenostjo bomo kmalu sposobni premagovati večje izzive. 

Dovolj kakovostnega spanca in obvladovanje stresa sta zelo pomembna za ohranitev zdravja. Poskušajmo si urediti ritem spanja, torej pojdimo spat in vstajajmo vsak dan približno ob istem času. Tako bomo imeli manj težav z nespečnostjo in nenaspanostjo. V današnji družbi zasledimo navodila o obvladovanju stresa na vsakem koraku. Toda ni čudežne formule, ki bi pomagala vsem. Poiščimo si tisto, kar nas veseli, in počnimo to dovolj pogosto. 

Izdelki za samozdravljenje v lekarnah

Pri zmanjšani odpornosti organizma oziroma za povečanje delovanja imunskega sistema so v lekarni brez recepta na voljo zdravila kemičnega in naravnega izvora ter prehranska dopolnila. Treba je vedeti, da izdelki, ki spodbujajo imunski sistem, niso primerni za vsakogar. Potrebna je previdnost pri ljudeh, ki imajo presajene organe in redno uživajo zdravila, ki zavirajo imunski sistem – imunosupresivna zdravila (npr. ciklosporin, mikofenolna kislina). Pri njih lahko spodbujanje imunskega sistema vodi v zavrnitev organa, saj ima dodan izdelek ravno nasproten učinek od primarnega zdravljenja. Prav tako je potrebna previdnost pri resnih avtoimunskih obolenjih, kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa I, revmatoidni artritis, lupus ... Pri teh bolnikih imunske celice napadajo telesu lastne, zato lahko uživanje zdravil, ki spodbujajo imunski sistem, povzroči ponovni izbruh ali poslabšanje primarne bolezni. Prav tako je potrebna previdnost med zdravljenjem raka, v nosečnosti ter pri majhnih otrocih in starostnikih. V teh primerih je potrebna skrbna izbira izdelkov in nasvet farmacevta ali zdravnika pri samozdravljenju.

Zdravila kemičnega izvora

Vitaminsko-mineralni pripravki

Gre za uravnoteženo kombinacijo različnih vitaminov in mineralov, ki varujejo organizem pred okužbami, krepijo odpornost in koristno delujejo pri prehladnih obolenjih. Za normalno delovanje imunskega sistema so pomembni vitamini A, C, D, E, B6 in folna kislina ter minerali cink, železo, magnezij, mangan, selen in baker v ustreznih količinah glede na potrebe vsakega posameznika. Za povečanje odpornosti jih dodajamo v kombinacijah, saj običajno prihaja do pomanjkanja več vitaminov in mineralov hkrati, le vitamin C dodajamo tudi samostojno. Ta ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema in zaščiti celic pred oksidativnim stresom ter prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti. Uporabljamo ga preventivno in tudi ko okužba že nastane. Pripravke z vitamini in minerali moramo jemati v predpisanih odmerkih, običajno med jedjo ali po njej. V nosečnosti in med dojenjem priporočajo prilagojene pripravke. Tudi otrokom dajemo pripravke, namenjene prav njim. 

 Pri prevelikem odmerjanju nekaterih vitaminov in mineralov, npr. vitamina C in kalcija, se lahko pojavijo slabost, driska, glavobol, pri dalj časa trajajoči preveliki uporabi pa je možen nastanek ledvičnih kamnov. Sočasna uporaba vitaminsko-mineralnih pripravkov z nekaterimi zdravili je odsvetovana: antibiotikov iz skupine tetraciklinov (doksiciklin) in kinolonov (ciprofloksacin, moksifloksacin) ne smemo uživati skupaj s kalcijem, magnezijem in železom, saj se tako zmanjša njihovo delovanje. Če jih vzamemo z vsaj dveurnim razmikom, se temu lahko izognemo. Bisfosfonatov, ki jih uporabljamo za zdravljenje osteoporoze (alendronat, risedronat, ibandronat), ne smemo uživati hkrati s kalcijevimi pripravki, saj se sicer zmanjša njihov učinek. Tudi tukaj je pomemben vsaj dveurni razmik. Vitamini A, K in E vplivajo na strjevanje krvi, zato jih moramo uživati previdno, če jemljemo zdravila, ki preprečujejo nastanek krvnih strdkov (varfarin). Njihov vnos s hrano in dodatki mora biti uravnotežen, saj je tako vpliv na strjevanje krvi ves čas enak.

Zdravila naravnega izvora

Zdravilo z vplivom na imunski sistem – lizat bakterij

Na slovenskem trgu imamo zdravilo za povečanje odpornosti. Vsebuje lizat bakterij, ki najpogosteje povzročajo okužbe dihal. Priporoča se kot dodatno zdravljenje pri vseh okužbah dihal ali kot preventiva pri ponavljajočih se okužbah zgornjih in spodnjih dihalnih poti (kronični bronhitis, vnetje mandljev, žrela, nosu, obnosnih votlin) ter ušes. Zdravilo učinkuje tako, da spodbuja naravne obrambne sposobnosti organizma. Zmanjša število, trajanje in resnost okužb dihal, s tem pa se zmanjša tudi poraba antibiotikov in drugih zdravil. Spodbuja različne imunske mehanizme v sluznici dihal in drugih imunsko odgovornih organih telesa. Zdravilo mora predpisati zdravnik na bel zdravniški recept.

Ameriški slamnik

Ameriški slamnik ali škrlatna ehinaceja (Echinacea purpurea) preprečuje in zdravi prehlad ter dokazano krepi imunski sistem. Mehanizem delovanja je zelo zapleten, vplival pa naj bi na več ravni našega imunskega sistema. Dokazali so, da imajo izvlečki ameriškega slamnika protibakterijsko in protivirusno delovanje. Škrlatni ameriški slamnik skrajša trajanje posameznih simptomov prehlada in gripe ter jih ublaži. Najbolj učinkovit je, če ga vzamemo takoj, ko se pojavijo prvi simptomi okužbe, saj tako zmanjša njihovo jakost do 40 %. Učinkovit je tudi pri preprečevanju pogostosti prehlad-nih obolenj, saj jih zmanjša do 15 %.  Za učinek je potrebno jemanje vsaj en teden in ne več kot osem tednov. V lekarnah lahko dobimo tablete, kapljice in zdravilne čaje z ameriškim slamnikom. Neželeni učinki so zelo redki, v posameznih primerih se lahko pojavi preobčutljivost (srbenje, kožni izpuščaji, težko dihanje, vrtoglavica itd.).Ameriškega slamnika ne smemo uporabljati pri tuberkulozi, levkemiji, aidsu in avtoimunskih boleznih (multipli sklerozi, revmatoidnem artritisu, lupusu, spondilartritisu ...). Med nosečnostjo in dojenjem se uporaba odsvetuje. Sočasno uporabo z zdravili, ki vplivajo na imunski sistem (biološka zdravila, zdravila za zdravljenje raka itd.), odsvetujemo, ker lahko ameriški slamnik vstopa v interakcije z njimi. Previdni moramo biti tudi pri sočasni uporabi z zdravili, ki se presnavljajo z encimi iz skupine citokromov P450, saj jih izvlečki iz ameriškega slamnika zavirajo.

Probiotiki (mlečnokislinske bakterije) 

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki vzpostavljajo ugodno mikrobno ravnovesje v naših prebavilih in na koži. Uravnajo in vplivajo na naš imunski odziv, saj uničujejo in preprečujejo razmnoževanje slabih mikroorganizmov, presnavljajo ostanke hrane v našem črevesju (npr. vlaknin) in skrbijo za primerno črevesno sluznico. Sevi mlečnokislinskih bakterij pomagajo vzpostaviti in vzdrževanju ravnovesje črevesne mikroflore. Uporabljamo jih tudi preventivno ali kot podporno zdravljenje pri driski. Uporabljamo jih lahko v vseh starostnih skupinah, tudi pri novorojenčkih. Na trgu so v obliki trdih kapsul, praška in kapljic. Neželeni učinki so zelo redki, pojavijo se lahko preobčutljivostne reakcije. Ob sočasni uporabi antibiotikov in probiotikov priporočamo vsaj triurni razmik. Med nosečnostjo in dojenjem se uporaba odsvetuje.

Prehranska dopolnila in živila za posebne zdravstvene namene

Prehranska dopolnila in živila za posebne zdravstvene namene nimajo lastnosti zdravil, lahko pa pripomorejo k okrepitvi imunskega sistema, vendar niso namenjena nadomeščanju raznovrstne in uravnotežene prehrane.

Betaglukani

Betaglukani so naravni polisaharidi, ki so v glivah in nekaterih rastlinah (oves, ječmen, morske alge). Omogočajo zaščito pred obolenji dihal, saj spodbujajo in krepijo naravno imunsko odpornost organizma in pomagajo imunskemu sistemu prepoznati in uničiti tujke (bakterije, viruse, parazite in glive). Betaglukane lahko jemljemo pri vseh vrstah okužb, operacijskih posegih ter za zmanjšanje tveganja pooperativnih zapletov, povezanih z okužbami. Primerni so za otroke, starejše od enega leta, v obliki sirupa in za odrasle v obliki kapsul ali tablet. Jemljemo jih pol ure pred obrokom, priporočljiva pa je sočasna uporaba vitamina C.

Ganoderma lucidum

Zdravilna goba svetlikava pološčenka ali Ganoderma lucidum vsebuje veliko različnih snovi, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema. Uporabljamo jo lahko preventivno za izboljšanje delovanja imunskega sistema ali kot podporo osnovnemu zdravljenju. Kolostrum

Imunski sistem lahko spodbudimo z uporabo kolostruma (mleziva), za katerega je že dolgo znano, da pozitivno učinkuje na zdravje. Kolostrum se izloča skozi mlečno žlezo prve dni po rojstvu mladiča sesalca. Vsebuje imunoglobuline, esencialne aminokisline, vitamine (A, D, E in B-kompleks), minerale (natrij, kalcij, kalij, magnezij, krom, cink in klor), različne rastne dejavnike itd. Primeren je tudi za ljudi z intoleranco na laktozo, saj kolostrum v prahu ne vsebuje mlečnega sladkorja in mlečnih beljakovin. Poleg povečanja odpornosti ima tudi številne druge pozitivne učinke, kot so normalna rast in razvoj kosti pri otrocih, pospešuje regeneracijo in celjenje poškodovanih mišic, uravnava koncentracijo krvnega sladkorja itd. Goveji kolostrum je primeren za odrasle in otroke, starejše od dveh let, na voljo je v obliki kapsul ali žvečljivih tablet za otroke.

Adaptogeni

Med adaptogene spadajo zdravilne rastline (ginseng, elevterokok, grahovec, rožni koren, vitanija, mačja trava itd.). Omogočajo namreč ponovno vzpostavitev normalnega stanja v telesu (homeostaze), ki je porušena zaradi zunanjih stresnih dejavnikov. Uporabljamo jih za izboljšanje imunske odpornosti ter psihičnih in fizičnih zmogljivosti. Telo tako varujejo pred stresom in utrujenostjo. Posebej pozorni pri jemanju morajo biti sladkorni bolniki in tisti, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Ginseng ima adaptogeno učinkovanje, saj pomaga telesu, da se lažje prilagodi na stresne dejavnike. Spodbuja žleze z notranjim izločanjem, s tem krepi organizem, veča telesno zmogljivost, pomaga pri ohranjanju življenjske moči in izboljša izrabo vitaminov in mineralov. 

Aminokisline

Aminokisline najdemo v izdelkih za posebne zdravstvene namene skupaj z vitamini in minerali. Pomembne so za delovanje imunskega sistema, zato jih uporabljamo: kot zaščito pred okužbami v času viroz,  pri kronični zmanjšani odpornosti organizma zaradi dolgotrajne bolezni ali zmanjšane absorpcije hranil (pljučni in srčni bolniki, bolniki s kroničnimi vnetji prebavil),  pri ponavljajočih se okužbah žrela in grla,  ob zdravljenju z antibiotiki, med kemo- in radioterapijo. Izdelki so namenjeni odraslim in otrokom od 12. leta starosti, nekateri pa že od prvega leta. Jemati jih lahko začnemo ob prvih znakih prehlada oziroma preventivno.

Upam, da ste v članku našli kako koristno informacijo ali nasvet. Če so se vam ob prebiranju porodila kaka vprašanja, stopite do naše lekarne in nas povprašajte. Z veseljem vam odgovorimo.

Alenka Adamič mag.farm.

Vir: O pravilni in varni uporabi zdravil -Imunski sistem, SFD,2017

Obdobje epidemije z novim koronavirusom od nas terja mnogo prilagoditev. V vsem tem času pa ne smemo pozabiti tudi na ostale, zlasti kronične bolezni. Najpomembnejši dejavnik tveganja za hujši potek bolezni covid-19 je starost. Poleg starosti pa je pomembna tudi soobolevnost, saj so pridružene bolezni in stanja lahko vzrok poslabšanja bolezni ob obolenju s covid-19, še posebej visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Zato je izredno pomembno, da tudi v tem času kronični bolniki pazijo na pravilno in dosledno jemanje zdravil. S tem prispevajo k dobri urejenosti kronične bolezni.

Za osebe s sladkorno boleznijo je v obdobju epidemije zelo pomembno, da imajo ustrezno urejen krvni sladkor. Diabetologi so podali mnenje, da osebe s sladkorno boleznijo niso bolj dovzetne za okužbo, vendar pa je pri njih, ko zbolijo, potek bolezni lahko hujši. Dobra urejenost krvnega sladkorja je pomembna tako zaradi neposrednega učinka na pljučni epitelij kot tudi za dober imunski odziv. 
Ob začetku epidemije smo se tudi farmacevti pogosto srečevali z bolniki, ki imajo za zdravljenje srčno-žilnih bolezni predpisana zdravila iz skupine zaviralcev ACE in sartane. Podatki  iz medijev o vplivu na potek bolezni covid-19 so jih prestrašili in nekateri so tudi prenehali z jemanjem zdravil. Stališče stroke je, da trenutno niso znani zanesljivi podatki, ki bi potrjevali vpliv teh zdravil na potek bolezni covid-19, zato naj bolniki tudi zdravila iz omenjenih skupin jemljejo kot do sedaj.
Med epidemijo morajo biti previdnejši tudi alergiki in težki astmatiki.  Po navedbah alergologov ljudje z alergijami sicer niso bolj izpostavljeni okužbi z novim koronavirusom kot tisti brez alergij. Nekaj negotovosti lahko povzroči spomladi pogosti alergijski rinitis ali seneni nahod, ki ima lahko podobne simptome virusnim okužbam dihal, tudi začetni fazi covida-19. Vseeno pa je kar nekaj razlik. Pri alergijskem rinitisu ali senenem nahodu praviloma ni prisotna povišana telesna temperatura, slabo počutje ali kašelj kot pri večini virusnih okužb dihal. Motnje voha pa so pogosto na splošno prvi simptom covid-19, pri senenem nahodu pa je popolna izguba voha izjema in je posledica neprehodnosti nosu. Za osebe, ki imajo poleg alergijskega rinitisa tudi astmo, je pomembno, da redno jemljejo preprečevalna zdravila za astmo. Astmatiki imajo namreč lahko ob okužbi z novim koronavirusom zvišano tveganje za poslabšanje in potek covida-19. Dosledno jemanje zdravil seveda velja tudi za ostale s kroničnimi boleznimi pljuč (npr. KOPB).

Za določena zdravila še ni povsem jasno ali lahko vplivajo na potek covid-19. Ena izmed takih je tudi skupina nesteroidnih antirevmatikov (NSAR), med katere med drugim spadajo ibuprofen, acetilsalicilna kislina in naproksen, ki se dobijo v lekarnah tudi brez recepta. Revmatologi so podali mnenje, ki mu sledi tudi ostala stroka, da se v času širjenja  covid-19 povišano telesno temperaturo in blage bolečine lajšajo s paracetamolom kot zdravilom izbora. Pri poslabšanju revmatološke bolezni, ki se v prvi vrsti zdravi z NSAR, pa naj se bolniki držijo navodil revmatologa. Tudi ostala zdravila, ki lahko vplivajo na potek bolezni ali se o tem domneva, bolnik sam ne sme ukinjati. Navodilo lahko poda le zdravnik.

V obdobju epidemije je torej pomembno, da bolniki še posebej sledijo navodilom za ustrezno jemanje zdravil. Dostopnost zdravstvenih ustanov je v tem času nekoliko okrnjena, zato naj bolnik dobro spremlja urejenost bolezni (na primer z rednejšimi meritvami krvnega tlaka ali glukoze in zapisovanjem meritev). Bodite zelo pozorni na spremembe svojega počutja, zlasti na izrazito poslabšanje  simptomov - takrat hitro poiščite zdravniško pomoč. Svetujemo pregled stanja zalog in skrb za ustrezne zaloge zdravil v domačem okolju. Po nepotrebnem si ne delamo velikih zalog zdravil in se izogibamo nepotrebnim obiskom zdravnika ali lekarne. V lekarnah  tudi v tem obdobju dobava zdravil poteka nemoteno vsakodnevno.

Žal se tudi v tej situaciji, ko je prisotno veliko strahu in tesnobe zaradi hitrega širjenja okužbe s koronavirusom, soočamo tudi s primeri, ko ljudje med iskanjem informacij, predvsem na spletu, naletijo na razne posameznike in podjetja, ki ponujajo razne izdelke, za katere trdijo,  da preprečujejo, blažijo, zdravijo, diagnosticirajo ali ozdravijo COVID-19.  Žal gre večinoma za zavajanje potrošnikov s promocijo izdelkov z lažnimi trditvami za preprečevanje in zdravljenje bolezni COVID-19.  Pozivamo, da ne nasedate lažnim obljubam o čudežni ozdravitvi in ste previdni pri sprejemanju informacij o zdravilih v času okužbe s koronavirusom. Sledite odobrenim postopkom za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje okužbe, predvsem si kot preventivo umivajte in razkužujte roke, nosite pravilno nameščeno masko in držite varnostno razdaljo med osebami vsaj 1,5m.. Za vsa vaša morebitna vprašanja pa sem vam vedno na voljo v naši lekarni.

Alenka Adamič mag.farm.

Viri:

Obvestilo Javne agencije za zdravila
https://www.jazmp.si/obvestilo/news/detail/News/opozorilo-glede-kupovanja-izdelkov-za-preprecevanje-in-zdravljenje-bolezni-covid-19-na-spletu/

Mnenje glede uporabe NSAR v času epidemije COVID-19; Stališče Konzilija KO za revmatologijo
Univerzitetni klinični center Ljubljana, 17.3.2020

COVID-19 in zdravljenje z zaviralci angiotenzin pretvarjajočega encima (ACE) ali blokatorji angiotenzinskih receptorjev (ARB) – skupno stališče Združenja kardiologov Slovenije in Združenja za arterijsko hipertenzijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, 17.3.2020
 

Zdravila, ki so v testiranju proti novemu koronavirusu SARS-CoV-2, NISO za samozdravljenje!
Sporočilo št. 8., 28.3.2020. Fakulteta za farmacijo. Skupina za spremljanje novosti na področju zdravil in cepiv pri okužbi z virusom SARS CoV-2

Gorenjske lekarne-FS

Pregled uporabe zdravil je storitev optimizacije in racionalizacije uporabe zdravil posameznega pacienta s ciljem izboljšati oziroma vzdrževati pacientovo z zdravjem povezano kakovost življenja. Glavni namen storitve je pacientovo razumevanje  zdravljenja z zdravili in uporabe zdravil. S storitvijo se tako želi izboljšati pacientovo sodelovanje pri zdravljenju z zdravili, seznanjenost z zdravili, način uporabe zdravil ter odpraviti morebitne težave pri zdravljenju z zdravili.

Vse več ljudi potrebuje dodatne nasvete oziroma pojasnila, kako predpisana zdravila pravilno in varno uporabljati. Kljub ustreznim in strokovnim navodilom ob izdaji zdravila se pacientom ob prihodu domov porajajo številna vprašanja. Pri tem vam lahko pomaga storitev Pregled uporabe zdravil, ki jo izvajamo tudi v naši lekarni.

Storitev izvaja magister farmacije z ustreznimi kompetencami. Nanjo se je potrebno predhodno naročiti. To lahko storite sami, lahko vam jo priporoči vaš osebni zdravnik ali strokovni delavec v lekarni. 

Storitev je namenjena predvsem tistim, ki:

Pacient podpiše pisno izjavo, s katero dovoljuje, da storitev opravimo, njegove podatke zbiramo, obdelujemo in se po potrebi posvetujemo z njegovim izbranim zdravnikom. Nato sledi strukturiran pogovor s pacientom, s katerim preverimo, ali pacient pozna svoja zdravila, jih jemlje skladno z navodili zdravnika, ali so se pojavili morebitni neželeni učinki oziroma kakšne druge težave povezane z zdravili. Pacienta povprašamo tudi o morebitnih drugih zdravilih brez recepta in o prehranskih dopolnilih.  Na koncu razgovora pacientu izročimo osebno kartico zdravil, na kateri so navedena vsa  njegova zdravila z navodili za pravilno uporabo.  Služi lahko kot pomoč pri vsakodnevnem jemanje zdravil, pri obisku zdravnika ali napotitvi v bolnišnico. 

Farmacevti v lekarni si želimo, da bi se pacienti zavedali pomembnosti poznavanja predpisanih zdravil ter pravilne in varne uporabe. Tudi na ta način lahko storimo nekaj zase.

Lea Grabrijan Hočevar mag.farm.

chevron-down
Velikost pisave
Kontrastna tema
linkedin facebook pinterest youtube rss twitter instagram facebook-blank rss-blank linkedin-blank pinterest youtube twitter instagram