ZDRAVILA IN OTROCI

Vsi starši smo se že kdaj soočili s situacijo, ko je naš otrok zbolel. To ni prijetno ne za otroka, ne za starše. Pogosto, če ne vedno, je treba poseči tudi po zdravilih, ki jih bodisi predpiše zdravnik, ali pa jih kupimo v lekarni. Ker režim jemanja zdravil ni enak kot pri odraslih, bi nekaj več besed rada namenila uporabi zdravil pri otrocih. 

Najprej je dobro vedeti, da otroci niso pomanjšani odrasli, pač pa moramo upoštevati, da otrokova rast in razvoj prinašata številne spremembe v telesni sestavi ter razvitosti in delovanju organov. Otrok je oseba od rojstva do 12 leta. Otrokom ne moremo predpisati vseh zdravil kot odraslim in jim preprosto dati manjše doze zdravila za odrasle, pač pa moramo upoštevati njihovo telesno maso, starost, včasih pa tudi telesno površino.

Med uporabo zdravil pri otroku je zdravstvenim delavcem in staršem naložena

velika odgovornost.  Zaupanje med starši in zdravstvenimi delavci je ključnega

pomena pri zdravljenju.

Starši morate izvajati ali nadzirati terapijo pri svojem otroku po predpisani shemi,

v predpisanem odmerku in ob predpisanem času. 

Glavne informacije za pravilno in varno uporabo zdravila vam bosta dala zdravnik in farmacevt.

Priporočljivo je, da pri vseh zdravilih natančno preberete tudi priloženo navodilo za uporabo

V navodilu boste lahko dobili podatke o vsebnosti zdravila, namenih uporabe, načinu jemanja in odmerjanja zdravila glede na starost ali težo otroka, neželenih učinkih, pomožnih snoveh v zdravilu, sočasnem jemanju z drugimi zdravili, ukrepih pri prekoračitvi odmerkov, navodilih za shranjevanje zdravila itd.

Danes je veliko drugih virov, iz katerih lahko črpate podatke o zdravilih za otroke. Čedalje pogosteje se uporablja internetne vire za dostop do podatkov in tudi različne »klepetalnice«, kjer si starši izmenjujete nasvete. Ni nujno, da so vsi navedeni podatki in nasveti verodostojni in pravilni, zato vedno, kadar dvomite, vprašajte zdravnika ali farmacevta.

Vsako zdravilo ima svoje zaščiteno ime. Poleg tega imena so vedno na zdravilu navedena imena in količine ene ali več zdravilnih učinkovin, ki so v zdravilu. Učinkovina je tista snov, ki je odgovorna za delovanje zdravila. Velikokrat vsebujejo zdravila različnih proizvajalcev enako učinkovino z enako ali različno jakostjo delovanja. Obstajajo pa tudi v različnih farmacevtskih oblikah. Če ne veste, kaj zdravilo vsebuje, lahko podvajate zdravljenje, in tako nastanejo resni neželeni učinki. Na primer, učinkovina paracetamol, ki se uporablja za zniževanje povišane telesne temperature, je v zdravilih z različnimi zaščitenimi imeni:Lekadol, Panadol, Calpol, Calpol 6+, Daleron, Paracetamol svečke z različno jakostjo delovanja(500 mg, 250 mg, 120 mg, 60mg) in v različnih farmacevtskih oblikah (tablete,prašek za peroralno suspenzijo, sirup, svečke). 

Zdravnik, ki predpiše zdravilo, in farmacevt, ki izda zdravilo ter označi način uporabe, vam razložita, zakaj je otrok zdravilo dobil in kako mu bo pomagalo. Če boste vedeli,kako bo zdravilo pomagalo premagati bolezen, se boste laže bolj zavzeto ravnali po napotkih. V priloženem navodilu za uporabo zdravila boste lahko našli več namenov uporabe ali celo, da se zdravilo pri otrocih ne uporablja. Če o tem mogoče niste bili seznanjeni in vas skrbi, pokličite zdravnika, ki vam bo pojasnil svojo odločitev. 

Če imate več otrok in otroci uporabljajo različna zdravila, na ovojnino zdravila napišite ime otroka in za kaj otrok zdravilo uporablja.

Za posamezno zdravilo, ki ga predpiše zdravnik na recept, je pravilen tisti odmerek zdravila, ki ga na podlagi starosti otroka in njegove telesne mase ali telesne površine določi zdravnik. V lekarni ob izdaji zdravila na recept odmerek preveri še farmacevt in ga zapiše na zdravilo. V primeru samozdravljenja (uporabe zdravil brez recepta) preverite odmerjanje v navodilu za uporabo zdravila oziroma povprašajte farmacevta v lekarni.

Prav tako tudi pogostost odmerjanja in trajanje zdravljenja pri zdravilih na recept določi zdravnik. Če zdravilo dajemo pogosteje, lahko presežemo največji dovoljeni dnevni odmerek, kar vodi v možnost zastrupitve. Če otroku pozabite dati odmerek ob določenem času, mu ga dajte takoj, ko je to mogoče. Če je že skoraj čas za naslednji odmerek, pozabljeni odmerek izpustite in ob predpisanem času dajte otroku samo naslednjega..

Velikokrat ste starši prepričani, da mora otrok jemati zdravilo le toliko časa, dokler se ne počuti bolje. Vendar včasih znaki bolezni minejo, preden je povzročitelj bolezni premagan, zato ne prekinite zdravljenja prej, kot je naročil oziroma svetoval zdravnik. Če se zdravljenje z antibiotiki prekine prezgodaj, je mogoče, da so bakterije, ki so povzročile okužbo, še prisotne, in se okužba lahko ponovi.

Če zdravnik predpiše, da mora otrok jemati zdravilo trikrat na dan, pomeni to zjutraj – ko se zbudi, opoldne – okrog kosila in zvečer – preden gre otrok spat, približno na tretjino dneva.

Če pa zdravnik predpiše, da je treba dajati zdravilo na 8 ur, to pomeni natančno na 8 ur in ne sme biti zamikov za več kot eno uro. V tem primeru moramo otroka zbujati in mu zdravilo dajati točno ob določeni uri. Čas (uro) odmerjanja zdravila si najlaže določite tako, da se jutranji odmerek zdravila ujema s časom, ko se otrok zbudi, nato pa preostale odmerke temu prilagodite.

Če otrok obiskuje vrtec ali hodi v šolo, na to opozorite zdravnika, saj v vzgojno-varstvenih ustanovah otrokom ne dajejo zdravil. Če bo le mogoče, bo zdravnik predpisal zdravilo, ki bo čim bolj ustrezalo otrokovemu dnevnemu ritmu, še posebno če gre za dolgotrajno terapijo.

Pomembno je, da otrok predpisano zdravilo res zaužije. Pri dojenčkih in pri večjih otrocih po navadi ni težav. Pri majhnih otrocih moramo včasih uporabiti kakšno zvijačo.

Z zdravnikom se pogovorite, katera farmacevtska oblika je za vašega otroka najbolj sprejemljiva. Najprimernejša so zdravila v obliki kapljic, sirupov ali svečk. Velikokrat ni zdravil v obliki, primerni za otroke. V takih primerih je treba tablete razdrobiti ali iz kapsul stresti vsebino. Pred takim načinom uporabe se posvetujte s farmacevtom v lekarni, ali to kakor koli vpliva na učinek zdravila. Velikokrat v lekarni po navodilu zdravnika izdelamo praške za otroke.

Pri uporabi zdravila pri otrocih bodite odločni, potrpežljivi in vztrajni.

Za odmerjanje zdravil ne uporabljajte jedilnih žlic, ker s tem odmerjanje ni dovolj natančno.

Antibiotične sirupe morate pred vsako uporabo dobro pretresti, da se delci enakomerno razporedijo in je v vsakem odmerku ustrezna količina učinkovine.

Zdravila dajemo po navadi z vodo in upoštevamo navodila glede jemanja s hrano ali brez nje.

Hrana navadno prestavi čas, ko začne zdravilo delovati, učinek zdravila pa lahko zmanjša ali poveča. Kadar otrok noče jemati zdravila samega, največkrat zaradi okusa, ga lahko zmešamo z manjšo količino tekočine ali hrane (najbolje čaja) in ga nato prepričamo, da to zaužije. Paziti moramo, da res zaužije vso tekočino ali hrano, saj le tako dobi odmerjeno zdravilo. Posvetujte se s farmacevtom, če hrana lahko vpliva na učinkovitost zdravila.

Mleka in mlečnih izdelkov z zdravili ne dajemo. Kalcij v mleku se lahko veže na zdravilne učinkovine in zmanjša njihovo prehajanje iz črevesja v kri, na primer nekateri antibiotiki, železo, itd.

Pri otrocih se večinoma uporabljajo zdravila, ki so dolgo na trgu in so že dobro preizkušena. Kot vsa zdravila imajo lahko tudi ta neželene učinke, vendar se ob jemanju priporočenih odmerkov pojavijo redko in v blagi obliki. Predvsem ob prvem dajanju določenega zdravila otroka skrbno opazujte, kako se odziva. Spremljajte vse dodatne znake, ki se pojavijo, in spodbujajte otroka, da vam tudi sam pove, če je v tem času pri sebi opazil kakšno posebnost, ki bi bila lahko povezana z neželenimi učinki. Če neželeni učinki niso resni, so le blagi in skorajda nemoteči za otroka, nadaljujte redno dajanje zdravila do konca. Najpogosteje se kot neželeni učinki pojavijo slabost, prebavne motnje in preobčutljivostne kožne reakcije (izpuščaji, koprivnica, srbečica).

Otrokom se kar pogosto predpisujejo antibiotiki. Ti lahko poleg vseh svojih koristnih lastnosti izzovejo tudi neželene učinke .Ker antibiotiki uničijo koristne bakterije, ki so sestavni del zdrave črevesne flore, se lahko pojavijo prebavne motnje z bolečinami v trebuhu in drisko. Med dolgotrajnim jemanjem se lahko zaradi pomanjkanja simbiotskih bakterij bolj razvijejo glivice, predvsem po ustih in na vaginalni sluznici. Zato je med zdravljenjem z antibiotiki priporočljivo, da otrok zaužije pripravke s probiotiki (mlečnokislinskimi bakterijami).

Za vsako zdravilo je natančno predpisano, pod kakšnimi pogoji ga je treba shranjevati, da se ohrani njegova učinkovitost. Večina zdravil se shranjuje pri sobni temperaturi do 25 °C, v suhem in temnem prostoru. Nekatera zdravila so občutljiva za temperaturo in jih je treba hraniti v hladilniku pri temperaturi od 2 do 8 °C oziroma od 8 do 15 °C. Vedno naj bodo zdravila do konca uporabe dobro zaprta, shranjena v originalni embalaži, na suhem in v temnem prostoru. Kopalnica vsekakor ni primeren kraj za shranjevanje zdravil zaradi vlage.

Zdravila shranjujte nedosegljiva otrokom.

Zdravilo je predpisano za točno določeno osebo in natančno določene bolezenske znake, zato ne uporabljajte zdravil, ki so vam ostala od prejšnjih zdravljenj oziroma od zdravljenj drugih otrok.

Za uporabo zdravil brez recepta oziroma samozdravljenje se odločimo samo pri lažjih bolezenskih težavah, kot so povišana telesna temperatura, bolečina, kašelj,zamašen nos, lažje prebavne težave.

Za uporabo zdravil brez recepta se lahko pri otrocih odločite le, če očitno prepoznate znake ali simptome, ki jih želite zdraviti,ugotovite, da je zdravstveno stanje primerno za samozdravljenje, znate izbrati primerno zdravilo in se ravnati po priloženih navodilih za uporabo

Otrokom, mlajšim od dveh let, ne dajajte zdravil, dosegljivih brez recepta, razen po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.

Če težave kljub samozdravljenju v nekaj dneh ne minejo, morate obiskati zdravnika.

Pred vsako uporabo se prepričajte, da je zdravilo varno in primerno za vašega otroka, in povprašajte za nasvet farmacevta v lekarni.

Ena izmed takšnih potencialno nevarnih učinkovin za otroke, ki je v široki uporabi že več kot 100 let, je tudi acetilsalicilna kislina (Aspirin®). Uporablja se za zdravljenje vnetij, povišane telesne temperature, za lajšanje bolečin in preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Acetilsalicilno kislino vsebujejo številni pripravki proti bolečinam, prehladu, glavobolom. Pri otrocih pa lahko povzroči tudi znake, ki jih opisujemo z izrazom Reyev sindrom. To je sicer redko, a zelo nevarno obolenje, ki povzroča resne okvare jeter in možganov. Čeprav je Reyev sindrom redek, je lahko tudi smrten. Dajanje acetilsalicilne kisline otrokom, mlajšim od 12 let, se zato odsvetuje.

Med ljudmi je razširjeno mnenje, da so vsi zdravilni pripravki naravnega izvora blažji, in zato manj škodljivi kot preostala zdravila. V resnici pa so lahko ob nepravilni uporabi prav tako nevarni kot zdravila sinteznega izvora. Glede na zadnja evropska priporočila o primernosti uporabe zdravilnih pripravkov rastlinskega izvora pri otrocih velja, da tudi nekatere zdravilne rastline in pripravki iz njih, ki jih tradicionalno uporabljamo že vrsto let tudi pri otrocih, niso primerni za uporabo v vseh starostnih obdobjih. Zato je pomembno, da se pred vsako uporabo zdravilnih pripravkov rastlinskega izvora posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom. Na primer, uporaba mazil, ki vsebujejo mentol in kafro, ni priporočljiva pri dojenčkih in majhnih otrocih.

Vitaminsko-mineralni pripravki so namenjeni preprečevanju in nadomeščanju splošnega pomanjkanja vitaminov, ki nastane zaradi različnih vzrokov – bodisi zaradi povečane porabe bodisi zaradi zmanjšanega vnosa v organizem. Vitaminsko- mineralne dodatke je smiselno uživati le občasno, med okužbami, v obdobju rasti, med večjimi napori ali drugimi obremenitvami, vedno pa le en sam izdelek v okviru priporočenega dnevnega odmerka. Priporočeni dnevni odmerki za otroke in odrasle se razlikujejo, zato je zelo pomembno, da otroci uživajo pripravke za otroke, saj so ti prilagojeni njihovim dnevnim potrebam.

Na zastrupitev z zdravili pri otroku pomislimo, kadar se pri sicer zdravem otroku nenadoma pojavijo znamenja, kot so motnje zavesti, krči, šok, slabost, bruhanje, mravljinčenje, neredno utripanje srca. Vedeti moramo, da so vsa zdravila lahko zelo nevarna za otroka, še posebno tista z vplivi na osrednji živčni sistem in na srčno mišico, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, hormonska zdravila in zdravila, ki vsebujejo železo. Že ena sama tableta je včasih lahko dovolj, da se otrok zastrupi ali celo umre.

Otroci, še posebno mlajši od štirih let, lahko dosežejo stvari na mizi, brskajo po torbicah in predalnikih, torej tam, kjer pogosto shranjujemo zdravila. Zaradi radovednosti in procesa odkrivanja sveta v usta radi dajejo tudi neznane stvari, zato moramo biti pri shranjevanju zdravil še posebno previdni. Vsa zdravila moramo shranjevati zunaj dosega njihovih rok in oči. Niti zdravila, ki ga otrok sicer jemlje, ne puščamo v dosegu njegovih rok. Najbolj primerne so omare ali predali, ki jih lahko zaklenemo.

Otroku nikdar ne prikrivajmo, kaj mu dajemo, in se ne pretvarjamo, da so tablete bomboni, tekoča zdravila pa navadne pijače. Starši prepogosto tako poimenujejo zdravila, misleč, da jih bo otrok vzel le pod pretvezo. Posledica tega je lahko, da otrok zaužije večje količine zdravil, ko bo naletel na njih, saj se bo še predobro spomnil, kako smo jih nazadnje poimenovali. Ker otroci radi posnemajo naše vedenje, je najbolje, da svoja zdravila jemljete v njihovi odsotnosti.

Zdravila vedno odmerjamo natančno in za sirupe oziroma druga zdravila v obliki raztopin vedno uporabljamo merilno žličko ali priloženo kapalko. Pri tem moramo biti pozorni tudi na razliko med izrazoma žlička – žlica, saj gre za dva zelo različna odmerka. Razlika med žlico (15 ml) in žličko (5 ml) je namreč velika.

Tako kot je za starše in skrbnike zelo pomembno, da poznajo zdravila, ki jih otrok uporablja, je pomembno, da tudi otrok ve, kaj so zdravila, in jih pozna. Tako se uči veščin pravilne in varne uporabe zdravil, pripomore pa tudi k boljšim izidom zdravljenja. Otroci se učijo iz izkušenj in pri tem ste jim lahko zgled pri uporabi vaših zdravil. Pokažite jim, kako se zdravila uporabljajo pravilno in varno.

Otroka morate naučiti, naj nikoli ne vzame zdravila, če jim ga ne dajo starši, druga znana odrasla oseba ali zdravstveni delavec (zdravnik, farmacevt,medicinska sestra) in da ne uporablja zdravil, ki jih jemljejo druge osebe!

Pri poučevanju otrok o zdravilih vam lahko pomagamo zdravstveni delavci, zato ne imejte zadržkov, če imate kakšno vprašanje na to temo.

Alenka Adamič, mag.farm.                       

Vir: Otroci in zdravila, SFD, 2008

V Lekarni Ribnica nudimo storitev PREGLED UPORABE ZDRAVIL

Med pregledom uporabe zdravil se boste z magistrom farmacije pogovorili o pravilni uporabi zdravil in namenu zdravljenja z njimi. Ob tem ga lahko povprašate za dodatne informacije in napotke ter o morebitnih težavah, povezanih z vašimi zdravili, in predlogih za njihovo odpravo. Magister farmacije vam bo odgovoril tudi na vprašanja, povezana z uporabo zdravil brez […]

LIPIKAR BAUME AP

Očki so naši junaki 🦸 ♂‍, ampak tudi oni včasih potrebujejo pomoč Tako kot oni ščitijo svoje otroke, tudi balzam Lipikar Baume AP+M ščiti otrokovo kožo. Namenjen suhi koži in k atopiji nagnjeni koži, obnovitveni balzam Lipikar Baume AP+ deluje proti srbečici, pomirja kožo celotne družine in preprečuje ponovno poslabšanje stanja kože. In očki priporočajo... […]

ZDRAVILA IN OTROCI

Vsi starši smo se že kdaj soočili s situacijo, ko je naš otrok zbolel. To ni prijetno ne za otroka, ne za starše. Pogosto, če ne vedno, je treba poseči tudi po zdravilih, ki jih bodisi predpiše zdravnik, ali pa jih kupimo v lekarni. Ker režim jemanja zdravil ni enak kot pri odraslih, bi nekaj […]

chevron-down
Velikost pisave
Kontrastna tema
linkedin facebook pinterest youtube rss twitter instagram facebook-blank rss-blank linkedin-blank pinterest youtube twitter instagram